orgle [grško organon, ‘orodje, naprava’], piščal, ki zveni ob pritiskanju na tipke. Glavni deli orgel so: vetrovni ustroj, piščalje in upravljalo s klaviaturo. V vetrniku ustvarita meh ali električna naprava zračni tok, ki skozi sistem vetrnih kanalov prehaja v piščalje, tj. k orgelski omari z razl. piščalmi (glavne, sprednje in zgornje piščali, zadajšnje piščali, pedal in odmevne piščali); piščalje je povezano z igralno mizo (dva do pet manualov, eden do dva pedala, registri, zveze idr.). Tonske vrste piščali so glede na svoj zven razvrščene po ustreznih registrih. Orgle so poznali že stari Grki, in sicer kot vodne orgle, v 8. st. so prek Bizanca prišle v z. Evropo, kjer so jih od 9. st. uporabljali predvsem v bogoslužju; v naslednjih obdobjih številne spremembe (portativ, pozitiv, regal). Vrh v izdelovanju orgel je bil dosežen v 17. st. (brata Silbermann, A. Schnitger). 1867 so bile na svetovni razstavi v Parizu prikazane prve elektromehanične orgle, ki so jim sledile najrazličnejše nove pridobitve (elektronske orgle).
Dostopnost