glasbena drama, v 19. st. izoblikovana označitev za gledališka glasbena dela, pri katerih naj bi se spojile v celoto vse pri dogajanju na odru udeležene umetniške zvrsti (glasba, poezija, scenografija). Prvotno je bila usmerjena proti italijanski operi in poudarjanju glasbe pred dramatičnim dogajanjem, v bistvu pa je njen cilj enovito pesniško in glasbeno oblikovanje, s čimer je predhodnica Wagnerjevega koncepta celostne umetnine.