kerub [hebrejsko], množina kerubim, na starem Orientu in v Stari zavezi krilato pravljično bitje, ponavadi z živalskim telesom in s človeškim obličjem, stražar raja in svetih območij, prenašalec (jezdna žival) božanstva oz. njegovega prestola; v poznejši judovski in krščanski književnosti in likovni umetnosti angel.
Dostopnost