Bartók [bártok], Béla, madžarski skladatelj, *25.3.1881 Nagyszentmiklós, †26.9.1945 New York; sprva pianist, pozneje pod vplivom R. Straussa in F. von Liszta skladatelj in raziskovalec ljudske pesmi, od 1908 poučeval na budimpeštanski glasbeni akademiji, 1940 emigriral v ZDA. Bartók je iz lastnega doživetja prvobitne evropske južnovzhodne ljudske glasbe in zahodnoevropskih vplivov (C. Debussy, A. Schönberg) razvil zelo oseben nadnacionalni slog, ki se odlikuje po izvirni, pogosto pentatonični melodiki, drzni, včasih atonalni harmoniji, kompleksno harmonsko-motivičnih povezavah, vsestranski rabi zlatega reza v glasbi in očarljivih, pogosto neenakomernih in motoričnih ritmih.
Dela: opera Grad vojvode Sinjebradca (A kékszakállú Vára, 1911); baleta Leseni princ (A fábol faragott Királyfi, 1917), Čudežni mandarin (Csodálatos mandarin, 1925); instrumentalne skladbe Glasba za strunske inštrumente, tolkala in čelesto (1936), Divertimento za godalni orkester (1939), Koncert za orkester (1943), violinski koncert (1939), trije klavirski koncerti, koncert za violo (1945), šest godalnih kvartetov, dve sonati in tri rapsodije za violino in klavir, sonata za dva klavirja in tolkala (tudi orkestrska priredba); za klavir napisal sonate, sonatine, 14 bagatel, Allegro barbaro (1911) in učbenik Mikrokosmos.
Dostopnost