sekularizacija [latinsko, ‘sprememba v posvetno, državno’], 1. sociologija:v zgodovini posameznih družb razvoj, v katerem se kulturne vsebine ločijo od svoje prvotne religiozne utemeljenosti in se osamosvojijo. S tem religija izgublja pomen, ki ga je imela kot splošno povezujoče in vseobsegajoče, vseprežemajoče središče. Sekularizacija je za evropske družbe od srednjega veka naprej bistveni pogoj za znanstveni, tehnični in gospodarski razvoj. Sekularizacija je tesno povezana z vse večjo družbeno delitvijo dela in pluralizmom.
Sorodna gesla: spiritizem2. zgodovina:v širšem pomenu državna oblast odpravi cerkveno posest, premoženje ali pravice; v ožjem pomenu – nemški državni knezi (Lunéville 1801) so v zameno za območja na levem bregu Rena po sklepu regensburškega parlamenta 1803 dobili cerkvena ozemlja na desnem bregu Rena. Razen treh (regensburška stolnica, posestva malteškega in nemškega viteškega reda) so bila tedaj sekularizirana vsa cerkvena posestva na ozemlju nemške države.