oxfordsko gibanje [óksford- ∼], traktarijansko, puseitsko gibanje, označitev za prizadevanja znotraj anglikanske Cerkve v 19. st., da bi se visoka Cerkev osvobodila vpliva teološkega liberalizma in države ter da bi se prenovila njena liturgija; poglavitni nosilci oxfordskega gibanja, znani po polemičnih spisih (tracts), so bili mdr. John Keble (1792–1866), Edward B(ouverie) P(usey) (1800–1882) in J. H. Newman.