Zvonimir (Dmitar, latinizirano Demetrius), ban v Slavoniji, hrvaški kralj (1075–1089); poročen s Heleno, hčerko ogrskega kralja Bele I. in sestro Géze I. in Ladislava I. Svetega; z ogrsko pomočjo je po smrti kranjsko-istrskega krajišnika Ulrika Weimarsko-Orlamündskega (1070) zavzel Hrvaško primorje z otoki; po smrti hrvaškega kralja Petra Krešimirja IV. je ne glede na njegovega nečaka Stjepana (pozneje kralj Stjepan II.) zasedel prestol (1075). Papež Gregor VII. ga je dal kronati za kralja, Zvonimir pa mu je prisegel vazalno zvestobo; to mu je omogočilo zavzetje dalmatinskih mest. Po nekaterih virih je umrl nasilne smrti; nasledil ga je pohabljeni Stjepan II. (1089–91), vendar je Zvonimirjeva vdova Helena svojega brata Ladislava prosila za poseg.
Dostopnost