dohodnina, najpomembnejši neposredni davek fizičnih oseb; sestavlja sistem letne dohodnine in akontacijskih davkov med letom. Davčna osnova dohodnine so osebni prejemki (plače, nadomestila plač, drugi prejemki iz delovnega razmerja, povračila stroškov v zvezi z delom in pokojnine), dohodki od kmetijstva (katastrski dohodek), dohodki od dejavnosti, dohodki od kapitala (dobiček od prodaje kapitala, letni znesek dobljenih obresti od posojil, dohodki od udeležbe v dobičku), dohodki od premoženja (dohodki od oddajanja premoženja v najem) in dohodki od premoženjskih pravic (dohodki od avtorskih in izumiteljskih honorarjev). Davčna osnova je zmanjšana za štiri vrste olajšav: splošna osebna olajšava, posebne (socialne) osebne olajšave (za invalide s 100 % telesno okvaro, učence in študente ter zavezance po dopolnjenem 65. letu starosti), olajšave za vzdrževane družinske člane (otroke idr.) in olajšave za izdatke. Zavezanci so fizične osebe s stalnim bivališčem v Sloveniji (rezidenti) in fizične osebe, ki bivajo v Sloveniji nepretrgoma šest mesecev (nerezidenti) in imajo v Sloveniji tovrstne dohodke. Prednost dohodnine v primerjavi z drugimi davki so mdr. v davčni pravičnosti, izdatnosti, konjunkturni prilagodljivosti in možnosti urejanja glede na gospodarske in socialne cilje države. Slabosti dohodnine pa so zahteva po visoki morali zavezancev, visoki usposobljenosti finančne uprave in visokih stroških za odmero davka. Zaradi teh razlogov je dohodnina vodilni davek le v razvitih državah. Temeljne oblike sodobne dohodnine so anglosaška (proporcionalni normalni davek s progresivnim dodatnim davkom), romanska (shematski davki z dodatnimi obsežnimi progresivnimi davki) in germanska (progresivna enotna stopnja na skupni dohodek). V Sloveniji je v uporabi germanska oblika dohodnine.
Zgodovina Prvo dohodnino (Income Tax) je 1799 v Angliji uvedel W. Pitt mlajši, v naslednjih letih je bila spet odpravljena, vendar se je 1842 dokončno uveljavila. V Švici so kantoni in skupnosti prvo obliko dohodnine uvedli 1840; v Prusiji so 1891 uvedli prvi sodobni sistem dohodnine; v Avstriji so 1849 uvedli dohodnino po angleškem zgledu, a jo 1896 spremenili po pruskem zgledu. V razvitih industrijskih državah je zdaj v veljavi tog, vendar izdaten sistem dohodnine, v vzhodnoevropskih državah se razvija podoben sistem, v državah v razvoju pa je sistem dohodnine zaradi nizke davčne morale in slabe finančne uprave izredno neučinkovit. V Sloveniji je v primerjavi z nekaterimi razvitimi evropskimi državami delež dohodnine v celotnih davčnih prihodkih dokaj nizek (15,3 % v letu 1993, v Nemčiji 27,4 %, v Švici pa 34,6 %). Slovenija je tako bližje manj razvitim južnoevropskim državam (Grčija 14,5 %, Portugalska 16 %). V nasprotju z razvitimi evropskimi državami Slovenija precej višji delež davkov pobere s prispevki za socialno varnost. Dohodnina je deljivi prihodek državnega in občinskih proračunov.
Sprostitev dohodnine V okviru zakona o dohodnini določeni prejemki socialne ali drugačne (posebne) narave, ki se ne štejejo v osnovo za plačilo dohodnine, npr. invalidski prejemki, socialne pomoči, odpravnine ob upokojitvi, socialne pomoči ter prejemki nerezidentov (glede na mednarodne pogodbe), prejemki tujih diplomatov in njihovega osebja idr.
Dostopnost