Cambrai [kambré], mesto v Franciji, v departmaju Nord v Flandriji, ob zgornjem toku reke Escaut, j. od Lilla, 35.000 preb.; sedež škofije; čipkarstvo, bombažna in živilska industrija, mlini.
Zgodovina: po mersenskem sporazumu 870 dodeljen zahodnofrankovski državi, vendar je 880 skupaj z Lotaringijo postal del vzhodnofrankovske države (pozneje Sveto rimsko cesarstvo). 1508 so papež Julij II., cesar Maksimilijan I., francoski kralj Ludvik XII. in Ferdinand II. Katoliški sklenili cambraijsko ligo proti Benetkam. 3.8.1529 sta tam Francija (Luiza Savojska, mati Franca I.) in Španija (Margareta Avstrijska, Maksimilijanova hči) sklenili t. i. damski mir, ki spreminja mir iz Madrida (14.1.1526): Francija se je odpovedala Flandriji in Artoisu ter svojim težnjam v Italiji, vrnili pa so ji vojvodino Burgundijo. V sporazumu iz Chamborda (15.1.1552) so nemški protestantski knezi francoskemu kralju priznali vikariat v Cambraiju; 1678 sta mesto in nadškofija dokončno pripadli Franciji.
Dostopnost