kompetenca [latinsko],
1. splošno: pristojnost; pridevnik kompetenten.

Sorodna gesla: apetenca
2. politologija: vsebina pooblastila oz. upravičenja, ki ga ima posamezen organ (parlament, vlada, upravni organ); vsak organ sme odločati samo v okviru svojih kompetenc; iz načela delitve oblasti izhaja delitev kompetenc na zakonodajne, izvršilne in pravosodne organe.

Sorodna gesla: pooblastitev
3. jezikoslovje: v tvorbno-pretvorbni slovnici jezikovna zmožnost, da v maternem jeziku tvorimo in razumemo poljubno število pravilnih stavkov in jih znamo ločiti od nepravilnih; nasprotno performanca (N. Chomsky).

Sorodna gesla: Chomsky, Noam | idealni govorec/poslušalec | jezikovna sprejemljivost | performanca | sporazumevalna zmožnost | tvorbno-pretvorbna slovnica


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek