dializa [grško],
1. kemija: postopek ločevanja (separacije) snovi v koloidih, pri katerem uporabljajo polprepustno membrano; z dializo ločujejo visokomolekularne snovi od nizkomolekularnih, npr. beljakovine od soli. Mešanico v vrečki iz umetne snovi obesijo v topilo, ki topi soli. Te prehajajo v raztopino, velike beljakovinske molekule pa skozi ločilno steno (polprepustno opno) ne morejo potovati. Dializo lahko pospešijo z električno napetostjo.

Sorodna gesla: elektrodializa | Graham, Thomas | koloidi
2. medicina: postopek čiščenja krvi z umetno ledvico (dializatorjem). Bolnikova kri se pretaka skozi sistem dializatorskih cevi, ki zadržijo presnovke, bakterijske toksine, kemične strupe idr., prečiščeno kri pa pošljejo nazaj v obtok.

Sorodna gesla: ledvica | šant | uremija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek