dializa [grško], 1. kemija:postopek ločevanja (separacije) snovi v koloidih, pri katerem uporabljajo polprepustno membrano; z dializo ločujejo visokomolekularne snovi od nizkomolekularnih, npr. beljakovine od soli. Mešanico v vrečki iz umetne snovi obesijo v topilo, ki topi soli. Te prehajajo v raztopino, velike beljakovinske molekule pa skozi ločilno steno (polprepustno opno) ne morejo potovati. Dializo lahko pospešijo z električno napetostjo.
Sorodna gesla: elektrodializa | Graham, Thomas | koloidi2. medicina:postopek čiščenja krvi z umetno ledvico (dializatorjem). Bolnikova kri se pretaka skozi sistem dializatorskih cevi, ki zadržijo presnovke, bakterijske toksine, kemične strupe idr., prečiščeno kri pa pošljejo nazaj v obtok.