seičo no le (japonsko, seicho no le, ‘hiša rasti, blaginje’), sinkretistična japonska nova religija; 1930 jo je ustanovil Taniguchi Masaharu; šintoistične in budistične predstave združuje z idejami krščanske znanosti ter zahodnjaške psihoanalize: spoznanje o lastni »Budovi naravi« oz. o tem, da si božji otrok, omogoča življenje, osvobojeno slehernega trpljenja, v harmoniji z naravo. Značilnosti: služenje prednikom, meditiranje v molitvi in ozdravljanje s pomočjo vere. Središča mdr. v ZDA.

Sorodna gesla: japonske religije | krščanska znanost


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek