kulturna zgodovina, raziskovanje in prikazovanje vseh duhovnih in materialnih del človeštva v njihovi ožji in širši povezavi. V širšem pomenu enakega pomena kot univerzalna zgodovina, v ožjem pomenu usmerjena v duhovni in družbeni razvoj (religija, znanost, pravo, običaji, umetnost ipd.), včasih v nasprotju s politično ali z državno zgodovino. Pomembne pobude in dosežki Ch. de S. Montesquieuja, G. B. Vica, J. G. von Herderja, Voltaira v 18. st., J. Burckhardta v 19. st., W. Diltheya, O. Spenglerja, A. J. Toynbeeja v 20. st. Posebna področja kulturne zgodovine mdr. zgodovina socialnih idej, zgodovina znanosti; pomožne discipline mdr. etnologija, arheologija in filološke discipline, npr. anglistika, indologija, sinologija.

Sorodna gesla: arheologija | Burckhardt, Jacob | Dilthey, Wilhelm | etnologija | Herder, Johann Gottfried von | Montesquieu, Charles de Secondat | Spengler, Oswald | Toynbee, Arnold Joseph | Vico, Giovanni Battista | Voltaire


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek