hospitalizem [latinsko], motnje, ki jih zaradi čustvenega osiromašenja povzroča pri dojenčkih in majhnih otrocih daljše bivanje v bolnišnici, pri otrocih in mladostnikih pa bivanje v vzgojnih zavodih: težave prilagajanja, nezmožnost navezovanja stikov, monotono telesno gibanje (stereotipija), nagnjenje k samopohabljanju, dovzetnost za nalezljive bolezni (R. A. Spitz); v širšem pomenu je hospitalizem vsaka motnja vedenja, ki jo lahko pripišemo bivanju v zavodu, tudi pri odraslih. Hospitalizem v obliki nesodelovanja, motoričnega nemira in stereotipij kot posledico socialne izolacije v zgodnjem otroštvu so opazovali že pri prvakih.
Dostopnost