sončna celica (solarna celica), neposredni pretvornik za pridobivanje električne energije iz sončne; načeloma fotoelement, ki v mejni plasti med dvema polprevodnikoma pretvarja vpadajoče sončne žarke v električni tok. Kot polprevodniški material se uporabljajo galijev arzenid, kadmijev sulfid in amorfni silicij. Medtem ko je izkoristek sončne celice z galijevim arzenidom višji kot 20 %, njihova proizvodnja pa je zelo draga, dosegajo silicijeve sončne celice sicer teoretični izkoristek samo 15 % (trenutno praktično dosegljivo 12 %), njihova proizvodnja pa je cenovno veliko ugodnejša. Ob idealnih razmerah na površini Zemlje je s sevanjem Sonca 1,353 kW/m2 mogoče doseči do 2,5 A pri napetostih do 0,8 V. Potrebne investicije pa trenutno večkratno presegajo investicije v konvencionalne elektrarne. Zato se zdaj uporabljajo sončne celice predvsem v obliki sončnih generatorjev za oskrbo satelitov z elektriko, upajo pa, da se bo z nadaljnjim zniževanjem stroškov proizvodnje uveljavila tudi uporaba na industrijskem in zasebnem področju. S sončnimi celicami opremljene sončne centrale so na preskušnji predvsem na območjih intenzivnega sevanja Sonca.
Dostopnost