fikcija [latinsko],
1. splošno: namerna ali nenamerna izmišljotina o nečem, kar se ne ujema s stvarnostjo.

Sorodna gesla: stvarnost
2. filozofija: zagovorniki nasprotnih pojmovanj so si pogosto očitali vero v fikcijo; tako je determinizem za golo fikcijo razglasil svobodno voljo, materializem pa Boga. V analitični filozofiji je fikcija domena jezika umetnosti. Pojmovanje, da je treba posebne vrednote in ideale obravnavati, kot da bi bili resnični, je zagovarjal Vaihingerjev fikcionalizem. V znanosti namerno uvajanje napačne domneve, ki je metodološko namenjeno pojasnjevanju določenega vprašanja ali približevanju pravi rešitvi; pri tem fikcijo pravočasno opustimo (npr. prazen prostor).

Sorodna gesla: analitična filozofija | determinizem | materializem | Vaihinger, Hans
3. pravo: pravna fikcija, pravno dejstvo, ki velja kot resnično, čeprav ne obstaja; npr. v dednem pravu velja otrok, ki je že spočet ob uvedbi dedovanja, za rojenega.

Sorodna gesla: dokaz


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek