performativ, v filozofski teoriji govornega dejanja izjava, s katero govorec nekaj »naredi«, saj predpostavlja dejanje (npr. »Opravičujem se.«); nasprotno konstantiv, izjava, za katero lahko ugotovimo le, da je resnična oz. neresnična (npr. »Danes je lepo vreme.«). Izkazalo pa se je, da je razlika neprimerna, saj tudi konstativ lahko deluje kot performativ (npr. izjava o vremenu kot izgovor za kaj drugega) in je prav tako odvisen od ilokucijske moči.
Dostopnost