garancija, jamstvo za nastanek ali izostanek točno določene okoliščine. Vrste garancij: 1. jamstvo proizvajalca ali prodajalca v prodajni pogodbi, da bo kupljena ali izdelana stvar v garancijskem roku pravilno in brezhibno delovala oz. da bo imela s pogodbo zagotovljene lastnosti, v nasprotnem primeru je proizvajalec oz. prodajalec dolžan v določenem garancijskem roku kupljeno stvar brezplačno popraviti ali zamenjati; 2. obljuba tretje stranke, da bo poravnala obveznost iz pogodbe, če je glavni stranki v pogodbi ne bi izpolnili, npr. aval (menično jamstvo), osebno jamstvo direktorja za najeto posojilo njihovega podjetja ipd.; 3. bančna garancija je pisna obljuba banke, da bo poravnala dolg tretji stranki, če te obveznosti ne bi izpolnil njen sopogodbenik, ki je hkrati komitent banke; 4. garancija za dobro izvedbo dela je običajno določena kot določen znesek skupne vrednosti pogodbe (5–10 %); ima ga kupec ali naročnik, dokler dobavitelj v celoti ne izpolni pogodbene obveznosti; 5. jamstvo države tujim finančnim institucijam za najeta posojila njenih poslovnih subjektov v teh institucijah ali jamstvo države za izdane obveznice (npr. za sanacijo bank, železarn ipd.); 6. v mednarodnem pravu jamstvo države, da bo ohranila določeno stanje (npr. neodvisnosti in nedotakljivosti meja druge države) ali izpolnila pogodbo, ki izvira iz določenega meddržavnega dogovora ali enostranske izjave te države.

Sorodna gesla: aval | dobavni rok | garancija RS | garancijsko zavarovanje | previdnostna klavzula


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek