srčni infarkt (miokardni infarkt), odmrtje srčne mišične stene oz. njenega dela zaradi nezadostne prekrvljenosti srca, ki je posledica zožitve (ateroskleroza) ali zamašitve (tromboza) ene od srčnih venčnih žil. Znaki: srčna bolečina (navadno se pojavi za prsnico in se širi v vrat ter levo ramo in levo roko, redkeje na desno stran), motnje srčnega ritma, slabost z bljuvanjem, občutek nemoči, strah pred smrtjo. Klinične spremembe: spremembe EKG, zvečane koncentracije encimov srčne mišice v krvi, srčnih troponimov (TnT, TnI) ter srčnega izoencima kreatin kinace (CK-MB), več levkocitov in več sladkorja v krvi, pospešitev SR (sedimentacija eritrocitov). Tihi srčni infarkt mine brez bolečin in drugih težav. Kadar je prizadeta manjša žila, torej manjši del srčne stene, se mesto zazdravi, nastane brazgotina. Zamašena večja žila pa povzroči fibrilacijo prekatov in se največkrat konča s smrtjo. V razvitem svetu je srčni infarkt zelo pomemben vzrok obolevnosti in smrtnosti. Povezan je z nekaterimi boleznimi (ateroskleroza, srčne bolezni, sladkorna bolezen) in z nekaterimi dejavniki tveganja (kajenje, debelost, stres).
Dostopnost