kalij (latinsko kalium), simbol K, enovalentni kemijski element, vrstno število 19, atomska masa 39,0983, modrosrebrnkasta, mehka, alkalijska kovina, katere odrezana ploskev na zraku v hipu oksidira, zato kalij shranjujejo v parafinskem olju; tališče 63,6 °C, vrelišče 754 °C, gostota 0,86 g/cm3. Kalij reagira z vodo, nastajata kalijev lug in vodik, ki zgori z rdečevijolično barvo (obarvanje plamena). Zemeljska skorja ima ok. 2,59 % kalija, po pogostosti je na sedmem mestu. Najdemo ga v mineralih ortoklazu, muskovitu, v številnih tleh (posebej v sedimentih gline), v rastlinah (npr. krompirju, pesi, tobaku). Velika slana jezera v ZDA, Mrtvo morje ter Kara-Bogaz-Gol Kaspijskega jezera vsebujejo več odstotkov kalija. Najpomembnejša evropska ležišča kalijevih mineralov so v Rusiji in Belorusiji (Solikamsk, Berezniki, Salihorsk), v Nemčiji (Spodnja Saška, Hessen, Saška-Anhalt in Turingija), v Angliji (Yorkshire), v Franciji (Alzacija) in v Španiji (Cordona). V Severni Ameriki so velika ležišča v Kanadi in ZDA. Pridobivanje največkrat elektrolitsko iz kalijevega hidroksida. Kalijev klorat(VII), KClO3, strupen, bel prašek; na vročini razpade v kalijev klorid in kisik (je eksploziven, če ga podrgnemo ali udarimo; na glavicah vžigalic je kot snov, ki daje kisik; uporabljajo ga za laboratorijsko pripravo kisika). Kalijev klorid, KCl (silvin), uporabljajo za elektrolitsko pridobivanje kalijevega karbonata (pepelike), kalijevih gnojil in kalijevega hidroksida, KOH. Ta je v prodaji v obliki mlečno belih palic, zrn ali ploščic. Je močno higroskopen, veže ogljikov dioksid in mora biti zato shranjen v neprepustnih posodah. Njegova vodna raztopina je kalijev lug. Kalijev disulfat(IV) (zastarelo kalijev metabisulfit), K2S2O5, sprošča pri stiku s kislinami žveplov dioksid in se uporablja pri vrenju mošta in vina za zaviranje razvoja nezaželenih bakterij, pa tudi pri fotografiji v fiksirnih kopelih in kot fotografski razvijalec. Kalijev permanganat, KMnO4, tvori črnordeče, svetleče kristale, ki se v vodi raztopijo s temnovijolično barvo. Raztopina je močno oksidacijsko sredstvo, uniči bakterije, neprijetne vonjave (npr. zadah po čebuli), tudi razl. strupe (cianovodikovo kislino, opij, morfij, fosfor, kačji strup, čebelji strup). Uporablja se kot dezinfekcijsko sredstvo, za rjavo barvanje lesa, kože, las, v fotografiji za slabitev negativa. Kalijev sulfat(VI), K2SO4, dobijo iz kalijevega klorida in ga uporabljajo za pripravo umetnih gnojil. Kalijev sulfat je zelo pomembno gnojilo za nekatere kulture, ki rabijo kalij in so občutljive za klorid; uporablja se tudi za pridobivanje galuna, vodnega stekla, peroksidisulfata(VI), pepelike in sintetične gume. Kalij ima v rastlinskih in živalskih organizmih pomembno vlogo; nujno potreben je za fotosintezo in dihanje, aktivira vrsto encimov. Ob pomanjkanju kalija se v rastlinah kopiči sladkor ob zmanjšani tvorbi celuloze. V živalskih organizmih pospešujejo kalijevi ioni glikolizo in celično dihanje. Medtem ko so kalijevi ioni predvsem znotraj celic, so natrijevi ioni koncentrirani zunaj celic. Koncentracijske razlike med natrijevimi in kalijevimi ioni na obeh straneh celičnih membran vplivajo na osmozni tlak celice in vzdražljivost mišic in živcev.
Dostopnost