• Išči po:
Vietnam (uradno ime Viêt Nam, Công-hòa xā-hôi chų-nghīa Viêt-Nam, Socialistična republika Vietnam), država v jv. Aziji, na V Indokitajskega polotoka, ob Južnokitajskem morju vse od Tonkinškega zaliva na S pa do rta Ca Mau, najbolj j. točke azijske celine. Kopensko mejo ima s Kitajsko, Laosom in Kambodžo.

časovni pas srednjeevropski čas + 6 ur
površina 331.689 km2, S–J 1600 km, V–Z 60–600 km
prebivalstvo 78,7 mln., 237 preb./km2, letna rast 2,4 %, življenjska doba 66 let
glavno mesto Hanoj, 1,4 mln. preb. (s primestnimi naselji 2,6 mln.), 16 m nad morjem, na začetku rodovitne delte Rdeče reke, 150 km od Tonkinškega zaliva
upravna razdelitev 7 regij s 50 provincami in 3 mestna območja (Hanoj, Hai Phong in Hošiminh)
članstvo v organizacijah OZN (od 1977), APEC, ASEAN, Načrt iz Kolomba
uradni jezik vietnamski
denarna enota dong (oznaka VND)


Naravne razmere
Geografsko in zgodovinsko to obalno državo delimo na tri velike pokrajinske enote: Tonkin na severu, Anam v razpotegnjenem osrednjem delu in Kočinčino na jugu. Tonkin, tradicionalno središče Vietnamcev, je z gorami obdana ugreznina, ki jo po sredi od SV proti JZ deli dolina Rdeče reke. Večinoma težko prehodne gorske verige so podaljšek južnokitajskih gorskih sistemov. V bližini kitajske meje je tudi najvišji vrh države, 3143 m visok Fan Si Pan. Po izlivu Črne in Bistre reke v Rdečo reko se dolina odpre v 100–150 km široko, poplavam izpostavljeno delto, ki jo je Rdeča reka nasula pred izlivom v Tonkinški zaliv. Za Anam je značilna razgibana pokrajina z Anamskim obalnim gorovjem, imenovanim tudi Anamske Kordiljere. Državna meja (proti Laosu) teče v s. delu po njegovi glavni verigi, pozneje se približa obali ponekod na vsega 50 km. Anamsko gorovje marsikje sega prav do morske obale, k njej se spušča v strmih klifih; najvišji vrhovi več kot 2500 m. Vmesne doline so povezane prek težje ali lažje prehodnih prelazov. V j., širšem delu gorovja so obsežne planote (npr. planota Kontum). Kočinčino zavzema večinoma rodovitna poplavna delta Mekonga, ena od največjih tovrstnih reliefnih oblik na našem planetu. Na SV jo obdaja gričevnata pokrajina z odrastki Anamskega obalnega gorovja. Vse od gričevja do najbolj j. rta Ca Mau je pravi labirint rečnih rokavov in močvirij, ki jih delno polnijo narasle vode Mekonga, delno slana morska voda.
V s. delu države je subtropsko podnebje z izrazitimi monsunskimi značilnostmi. Zime so mile, poletja vroča in vlažna. Podnebje j. dela je pravo tropsko. Januarja, ob sv. monsunu, je povprečna temperatura v Hanoju 16,5 °C, julija pa kar 29 °C. Tri četrtine letne količine padavin (v nižavju 1000–1900 mm, v gorah do 2500 mm) pade ob poletnem jz. monsunu (april–oktober). V delti Mekonga na leto pade skoraj 4000 mm dežja. Tam je temperaturno nihanje med letom zelo majhno, v Hošiminhu je povprečna januarska temperatura 26,5 °C, povprečna julijska pa le za stopinjo višja. Predvsem v poznem poletju so pogosti vrtinčasti viharji tajfuni. Naravni rastlinski pasovi v državi so tropski deževni gozd na J, listnati monsunski gozd na S, vednozeleni gorski gozd in mangrove na močvirnih ravnih obalah. Zelo razširjen je tudi bambus. Naravno rastje so močno prizadeli uporaba kemičnega orožja in številna bombardiranja med vietnamsko vojno, primitivno požigalniško poljedelstvo in intenzivno poljedelstvo na ravninah.

Prebivalstvo
87 % je Vietnamcev, ki so večinsko prebivalstvo na velikih ravnicah ob Rdeči reki in ob Mekongu. Odmaknjena gorska območja poseljujejo razl. ljudstva (Tajci, Loli, Miaojci idr.). Nekdaj močno kitajsko narodnostno manjšino, predvsem v Sajgonu, so po ponovnem združenju države po končani vojni večidel izgnali. Ob meji s Kambodžo je tudi precej Kmerov. V Vietnamu živi kar 60 različnih narodov in ljudstev. Po vojni je državo zapustilo več kot 1,5 mln. ljudi, med njimi ok. 600.000 t. i. ljudi v čolnih. V primerjavi z drugimi azijskimi državami živi v mestih le skromen delež ljudi (okoli petina). Uradna politika religiji ni naklonjena, prevladuje pa budistična smer mahajana. Razširjeni so še kitajski konfucianizem in taoizem ter številne verske ločine. Ok. 5 mln. vernikov je katoličanov (dve tretjini v j. delu države). Vietnam je razvil učinkovit tristopenjski izobraževalni sistem z brezplačnim šolanjem. Obvezno šolanje traja deset let. Poleg treh popolnih univerz v Hanoju, Hošiminhu in Hueju so v državi še številne druge pedagoške, politehnične in kmetijske visokošolske ustanove.

Državna ureditev
Ustava iz 1992 opredeljuje Vietnam kot socialistično republiko. Najvišji državni organ je narodna skupščina z največ 400 člani; izvoljeni so za pet let. Izvolijo predsednika države (za pet let), ta pa imenuje ministrskega predsednika. Predsednik države predseduje obrambnemu in varnostnemu svetu. Najvišji sodni organ je vrhovno ljudsko sodišče, na nižjih ravneh pa so enakovredno zastopana ljudska in vojaška sodišča. Splošna vojaška obveznost.

Gospodarstvo
Vietnam je ena najrevnejših držav na svetu. Najpomembnejša gospodarska veja je kmetijstvo. Tako kot v vsej jv. Aziji je glavna kmetijska dejavnost poljedelstvo, zlasti pridelovanje riža, temeljnega živila. Riževa polja v Vietnamu zavzemajo kar štiri petine obdelovalnih površin. Tradicionalno najpomembnejše območje pridelovanja je v delti Mekonga na J (nekdaj območje z največjimi tržnimi presežki na svetu) z dvema ali celo tremi žetvami na leto. Na S pridelujejo vodni riž, predvsem v delti Rdeče reke, vendar na leto le dve žetvi. Pomembni kmetijski pridelki so še koruza, proso, gomoljnice, zelenjava, soja, arašidi, sladkorni trst, tobak, začimbe in sadje, za izvoz pa (na državnih posestvih) čaj, kava, juta in kavčuk. Razširjeno je tudi gojenje sviloprejke. Pomembna je tudi živinoreja; kot delovne živali redijo vodne bivole, za oskrbo z mesom pa sta najpomembnejši prašičereja in perutninarstvo, na goratih območjih tudi govedoreja. Zelo pomembno živilo so ribe; sladkovodni in obalni morski ribolov, ribogojnice. Gozdove, ki pokrivajo četrtino površja države, sta zelo prizadela požigalniško poljedelstvo in vojna. Zanje so značilni plemeniti tropski les (tikovina, mahagoni), cimetovo drevo, kardamonov grm in tudi zdravilna zelišča, za gradnjo in rokodelstvo bambusov les in stebla trdih trav.
Bogati mineralni viri na S države so temelj za razvijajočo se bazično in predelovalno industrijo. Poleg črnega premoga (tudi antracit) in fosfatov (apatit) še železo, krom, nikelj, titan, cink, svinec, kositer, baker, boksit, magnezij, sljuda, grafit, zlato in sol. Nahajališča nafte in zemeljskega plina v priobalnih plitvinah so še skoraj nedotaknjena. Razvoj težke industrije, omejena je predvsem na S države, zavira zastarela tehnologija, lahko predelovalno industrijo na J pesti predvsem pomanjkanje rezervnih delov. Pomembna industrijska središča so Hanoj in Hai Phong s strojno, avtomobilsko, kovinskopredelovalno in tekstilno industrijo ter Hošiminh z živilsko industrijo (predelava kmetijskih pridelkov) in industrija blaga za splošno porabo.
Velik razvojni problem je tudi pomanjkljivo prometno omrežje. Razmeroma gosto je le na obali, glavni prometni povezavi med S in J sta ob obali speljani železniška proga in z njo vzporedna stara t. i. mandarinska cesta. Zelo pomembni sta priobalna plovba in rečna plovba v obeh velikih deltah. Najpomembnejša pristanišča (tudi za največje ladje) so Hai Phong, Da Nang in Hošiminh; mednarodni letališči sta pri Hanoju in Hošiminhu. Gospodarski pomen turizma je še skromen.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 33,8 mlr. USD, 430 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena) kmetijstvo 25 %, industrija 35 %, storitvene dejavnosti 40 %
uvoz (2001, ocena) 15,3 mlr. USD
izvoz (2001, ocena) 15,1 mlr. USD
zadolženost v tujini (2000) 13,2 mlr. USD


Zgodovina
Sprva na Kitajskem živeča vietnamska ljudstva so ob svojih selitvah na J proti koncu 4. st. pr. n. š. dosegla delto Rdeče reke in tam sredi 3. st. ustanovila svojo prvo državo, imenovano Aulak. 209 pr. n. š. je nastala kraljevina Nam Viet, od 111 pr. n. š. do 939 n. š. je bila pod Kitajci. Nova država Dai Viet se je širila proti J, ok. 1500 je zavzela kraljevino Čampa, 16.–18. st. pa celotno j. obalo (1644 so Anamiti ustanovili Sajgon) in Kočinčino, ki je bila prej del Kambodže. 16.–18. st. sta se uveljavili dve fevdalni robdini, Trinh na S in Nguyen na J. Ta razdelitev se je obdržala tudi po uporu Tay Son (1771–1778), s katerim je bil odpravljen fevdalizem, deželo pa je ob francoski podpori 1802 združil general Nguyen Anh. Francija je v 19. st. vse bolj krepila svoj vpliv v Indokini. 1862 je postala njena kolonija Kočinčina, ki je bila 1887 skupaj s protektorati Anam, Tonkin in Kambodža združena v Indokino. Celotno Indokino je med drugo svetovno vojno zasedla Japonska, po njeni kapitulaciji je ponovno pripadla Franciji. Pod vodstvom Ho Ši Minha je bila septembra 1945 znotraj francoske kolonije razglašena Demokratična republika Vietnam. Poskus ponovnega vzpostavljanja francoske kolonialne oblasti je 1946 povzročil izbruh vojne v Indokini. Vietminh je podprla predvsem Ljudska republika Kitajska, Franciji pa so pomagali ZDA in odpadnik Bao Dai na J države. Po dolgotrajnem medsebojnem izčrpavanju je bila francoska vojska 7.5.1954 s padcem močnega oporišča Dien Bien Phu dokončno poražena. Z ženevskim mirovnim sporazumom sta bili doseženi prekinitev ognja in razdelitev države na Severni in Južni Vietnam. Krepitev gverilskega gibanja Vietkong, ki je obvladovalo velik del Južnega Vietnama in ga je podpiral Severni Vietnam, je po incidentu v Tonkinškem zalivu 1964 povzročila izbruh vietnamske vojne. Potem ko je Vietkong 1975 prevzel popoln nadzor nad Južnim Vietnamom, sta se po skupnih volitvah oba dela 1976 ponovno združila. Več kot 250.000 Vietnamcev je pobegnilo v sosednje države. Konec 1977 so se začela vojaška obračunavanja s Kampučijo in ta je bila dve leti pozneje poražena. 1979 so v s. del Vietnama vkorakale čete Ljudske republike Kitajske, vendar so se morale po krvavih bojih umakniti. Dodatno napetost je povzročilo prerekanje sosednjih držav za lastništvo nad otoki Spratly (kitajsko Nansha), kjer naj bi bile bogate zaloge nafte. Slabe gospodarske razmere, ki so bile posledica dolgoletnega vojnega izčrpavanja in ne najboljše motivacije za delo v socialističnem gospodarstvu, so vladajočo komunistično partijo prisilile, da je 1986 začela izvajati gospodarsko reformo. Razmere sta še poslabšala vse skromnejša sovjetska gospodarska pomoč in ameriški gospodarski bojkot, stopnjeval se je pritisk na partijo. Program političnih sprememb, ki so ga sprejeli, je centralni komite partije 1990 onemogočil. Znamenje sprememb je bila izvolitev Vo Van Kieta za predsednika vlade. Po umiku vietnamske vojske iz Kambodže (1989) so se tako odnosi s Kitajsko kot tudi z ZDA normalizirali. Februarja 1994 je bil odpravljen ameriški trgovinski embargo proti Vietnamu. Julija 1995 je Vietnam postal država članica ASEAN. Septembra 1997 je bil za predsednika države izvoljen Tran Duc Long, za premiera pa Phan Van Khai; oba sta bila ponovno izvoljena avgusta 2002 (generalni sekretar partije je od 2001 Non Duc Manh). Vietnam dokaj hitro gospodarsko napreduje, čeprav komunistična partija ohranja politični monopol.

Sorodna gesla: Anam | Anamiti | Azija | Bao Dai | Dien Bien Phu | Hanoj | Ho Ši Minh | Indokina | Indokitajski polotok | Južni Vietnam | kaodaizem | Loli | mahajana | Miaojci | Nguyen | osvobodilna gibanja | rdeča zastava | Severni Vietnam | Tajci | Tonkin | Vietminh | vietnamska vojna | Združene države Amerike


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek