študentske zveze, združenja študentov; v okviru teh poskušajo študenti zavarovati svoje pravice in interese. V Sloveniji so se politično različno usmerjena študentska društva na Univerzi v Ljubljani pred drugo svetovno vojno formalno povezovala za obrambo slovenskih narodnih interesov in podporo razvoju Univerze (npr. ob graditvi nove univerzitetne knjižnice). Zvezo študentov sta konec 60. let zamenjali Skupnosti študentov (SŠ) ljubljanskih in mariborskih visokošolskih zavodov; bili sta nosilki študentskega gibanja, izdajateljici časopisov Tribuna (od 1951) in Katedra (od 1961; časopisa tedaj večkrat zaplenjena) ter ljubljanskega Radia Študent (od 9.5.1969). Aprila 1969 je bil v slovensko skupščino izvoljen tudi kandidat SŠ, študent Tone Remc; sodeloval je pri poskusih demokratizacije (npr. v »akciji 25 poslancev« julija 1971). 1974 izsiljena združitev študentskih skupnosti v Zvezo socialistične mladine Slovenije. V samostojni državi ljubljanska in mariborska Študentska organizacija univerze (ŠOU) oblikujeta vsaka svoj »parlament« (s politično različno obarvanimi frakcijami) in »vlado«; omejujeta se predvsem na študijska in socialna vprašanja ter finančno podporo kulturnim dejavnostim (npr. ljubljanski ŠKUC – Študentski kulturni in umetniški center ter Študentska založba). Študentske zveze se tradicionalno financirajo tudi iz dobička študentskih servisov – posredovalnic priložnostnega dela študentom in dijakom.