Mann [mán], znana nemška družina pisateljev in učenjakov:1. Mann, Heinrich, pripovednik, dramatik in esejist, *27.3.1871 Lübeck, †12.3.1950 Santa Monica (CA); od 1931 predsednik oddelka za poezijo Pruske akademije umetnosti; 1933 emigriral v Francijo, 1940 v ZDA; 1949 predsednik Nemške akademije umetnosti v Vzhodnem Berlinu. Po »umetniškem« obdobju (mdr. Boginje, Göttinen, 1903) skoraj izključno le politično in socialno angažirane novele in romani – oster kritik svoje dobe in meščanske družbe (V Indiji Koromandiji, Im Schlaraffenland, 1900, Profesor Nesnaga, Professor Unrat, 1905; sl. 1935, po njem posnet film Modri angel, Majhno mesto, Die kleine Stadt, 1909, Reveži, Die Armen, 1917, Podložnik, Der Untertan, 1918; sl. 1952, Glava, Der Kopf, 1925). Zgodovinski roman Henrik IV. (Henri Quatre, 1935–38; sl. 1971), ki naj bi ga razumeli kot metaforo za sedanjost; avtobiografija Ogled nekega veka (Ein Zeitalter wird besichtigt, 1945).
Sorodna gesla: nemška književnost | Schnitzler, Arthur2. Mann, Thomas, romanopisec, novelist, esejist in kritik, brat H. Manna, *6.6.1875 Lübeck, †12.8.1955 Kilchberg (Švica); 1933 emigriral v Švico, 1938 v ZDA (1944 ameriški državljan), po 1952 v Kilchbergu. V esejih in govorih odločen borec proti nacizmu. Kot tenkočuten romanopisec – predvsem z upodobitvijo občutljivih, bolestnih, za življenje nesposobnih likov – mojster velikega psihološkega romana in psihološke novele. Z družinskim romanom Buddenbrookovi (Buddenbrooks, 1901; sl. 1957) se je začel uveljavljati kot psihološko-realistični razčlenjevalec dekadentnega meščanstva. Že tu navzoče njegove stalne teme: nasprotja med državljanom in umetnikom, življenjem in duhom, skupnostjo in posameznikom, povezave med boleznijo in genijem, kot npr. v Tristanu (1903; sl. 1973), Toniu Krögerju (1903; sl. 1973), Smrti v Benetkah (Der Tod in Venedig, 1912; sl. 1951). Obsežna razčlenitev dobe pred prvo svetovno vojno v Čarobni gori (Der Zauberberg, 1924; sl. 1959, 1997); romaneskna tetralogija Jožef in njegovi bratje (Joseph und seine Brüder, 1933–43; sl. 1985); v Doktorju Faustusu (1947; sl. 1970) se je spet posvetil neskladju med duhom in življenjem; potepuški roman Izpovedi pustolovca Feliksa Krulla (Bekenntnisse des Hochstaplers Felix Krull, 1922, nova različica 1954; sl. 1958). 1929 Nobelova nagrada. – V slovenščini še Mali gospod Friedemann (Der kleine Herr Friedemann, 1898; sl. 1951), Gospod in pes (Herr und Hund, 1919; sl. 1990), Lotte v Weimarju (Lotte in Weimar, 1939; sl. 1967).
Sorodna gesla: dekadenca | Faust | ironija | nemška književnost | novela | razvojni roman | roman | Thiele, Rolf3. Mann, Erika, pisateljica, hči Th. Manna, *9.11.1905 München, †27.8.1969 Zürich; 1933 emigrirala; knjige za mladino, pripovedi, eseji, protifašistični spisi, delno skupaj z bratom K. Mannom.4. Mann, Klaus, pisatelj, sin Th. Manna, *18.11.1906 München, †21.5.1949 Cannes (samomor); 1933 emigriral; pripovednik, dramatik, esejist; njegovi romani zrcalijo nemir in razdvojenost tako avtorja kot njegove dobe (mdr. Symphonie pathétique, 1935, sl. 1937, Mefisto, Mephisto, 1936, sl. 1984); avtobiografsko delo Preobrat (The Turning Point, 1942).5. Mann, Golo (Gottfried), zgodovinar, politolog, sin Th. Manna, *27.3.1909 München, †7.4.1994 Leverkusen; 1933 emigriral, pozneje v Švici; Nemška zgodovina 19. in 20. stoletja (Deutsche Geschichte des 19. und 20. Jahrhunderts, 1959), Valenštajn (Wallenstein, 1971).
Dostopnost