Alzacija (Alsace [alzás]), pokrajina na V Francije, med glavnim grebenom Vogezov in Renom, kot regija zajema francoski departma Bas-Rhin in Haut-Rhin, 8280 km2, 1,7 mln. preb., središče Strasbourg. V nižini Rena (po kateri je speljan Veliki alzaški prekop) poljedelstvo, nahajališča nafte, rudniki kalija, tekstilna industrija (Mulhouse), ob vznožju Vogezov vinogradništvo, v gorah gozdarstvo in živinoreja.
Zgodovina: prvotno keltska poselitev, po Cezarjevi zmagi nad Svebi del rimskega cesarstva oz. province Germania superior (Zgornja Germanija), legijski tabor Argentorate (Strasbourg) jo je varoval pred vpadi Germanov; po 400 so jo dokončno osvojili Alemani, pozneje del frankovske države. Pri delitvi frankovske države z verdunskim sporazumom (Verdun, 843) dodeljena Lotaringiji, z mersenskim sporazumom 870 pa vzhodnofrankovski državi; po 925 združena s švabsko vojvodino; v obdobju Staufovcev središče kraljeve moči. Po razpadu staufovske posesti so na tem območju sredi 13. st. nastale številne manjše samostojne enote in cesarska mesta (npr. Strasbourg). Razcvet kulture v srednjem veku in med reformacijo. Po tridesetletni vojni je del Alzacije pripadel francoski kroni, v celoti pa šele po francoski revoluciji; 1871 z mirovnim sporazumom v Frankfurtu znova del nemškega cesarstva (kot nemška zvezna dežela Alzacija in Lorena), 1872 ustanovitev nemške univerze v Strasbourgu; 1919 z versajskim mirom dodeljena Franciji; 1940–44 nemška zasedba.
Dostopnost