Mahavira [sanskrtsko, ‘veliki junak’], častni naziv zgodovinskega utemeljitelja džainizma, plemiča Vardhamane, *549 pr. n. š. Besarih, †477 pr. n. š. Pavapuri; po džainističnem izročilu 599–527 pr. n. š. Po biografskih poročilih, polnih legend in mitov, naj bi se Mahavira tako kot njegov sodobnik Buda pri 30 letih odrekel svoji posesti, zapustil ženo (Jašodo) in hči (Anavadjo), da bi daleč od svojega doma dosegel odrešitev. Po 12 letih najstrožje askeze mu je uspelo popolnoma spoznati džainistični nauk. Ok. 40 let je Mahavira kot goli beraški menih potoval po območju zdajšnjega Biharja ter učil in pridigal. Okrog sebe je zbiral učence. Njegov nauk – v obliki, kakršna se je ohranila v izročilu, zapleten kozmološki sistem številskih vrst in kategorizacij – so zapisali šele nekaj stoletij po njegovi smrti.
Dostopnost