peredvižniki [rusko, ‘preseljevalci’], skupina ruskih slikarjev, zbranih okoli Združenja za prirejanje potujočih razstav (1871 ustanovil I. N. Kramskoj). Združenje je nasledilo skupino, imenovano Artelj hudožnikov (umetnostna zadruga), ustanovljena 1863 po protestu trinajsterice študentov peterburške akademije proti mitološki temi natečaja za zlato medaljo. Za peredvižnike je značilen socialno angažirani realizem, boj proti idejam in metodam akademizma in tudi proti pojavom larpurlartizma. Svoja dela so predstavljali na razstavah v Moskvi in Sankt Peterburgu ter jih nato prenesli v številna podeželska mesta. Med peredvižniki so bili: A. J. Arhipov, V. M. Vasnjecov, N. N. Ge, S. V. Ivanov, N. A. Kasatkin, I. I. Levitan, V. J. Maskovski, V. M. Maksimov, G. G. Mjasojedov, M. V. Nesterov, N. V. Nevrev, V. G. Perov, V. D. Poljenov, I. M. Prjanišnjikov, I. J. Rjepin, K. A. Savicki, A. K. Savrasov, V. A. Sjerov, V. I. Surikov, I. I. Šiškin in slikarji drugih narodnosti z območja Rusije. Ob koncu 19. in v začetku 20. st. je gibanje zašlo v krizo, saj so liberalistične težnje nekatere člane navedle na upodabljanje malomeščanske idilike in modnega žanra. 1923 so se peredvižniki združili z združenjem AHRR. V 50 letih delovanja so pripravili 48 razstav, ki so popularizirale rusko napredno umetnost in s tem imele določen pomen za razvoj in širjenje revolucionarnih idej.
Dostopnost