Canetti [kanéti], Elias, nemško pisoči pisatelj špansko-judovskega rodu, *25.7.1905 Rusčuk (Bolgarija), †14.8.1994 Zürich; 1938 emigriral iz Avstrije v London; romanopisec in dramatik (Svatba, Die Hochzeit, 1932, Komedija nečimrnosti, Komödie der Eitelkeit, 1950, Odpisani, Die Befristeten, 1956); antropolog in filozof. Njegove glavne teme, razmerja med Množico in močjo (Masse und Macht, 1960), lastnina, odtujitev in smrt, so navzoče v njegovem delu od zgodnjega romana Slepitev (Blendung, 1935/36; sl. 1982), s katerim se je približal S. Beckettu, do esejističnih del (Zapisi 1942–1948, Aufzeichnungen 1942–1948, 1965, Drugačen proces, Der andere Prozeß, 1969, o Kafki, Zapravljeno čaščenje. Zapisi 1949–1960, All vergeudete Verehrung. Aufzeichnungen 1949–1960, 1970, Provinca ljudi. Zapisi 1942–1972, Die Provinz der Menschen. Aufzeichnungen 1942–1972, 1973, Urna skrivnost. Zapisi 1973–1985, Das Geheimnis der Uhr. Aufzeichnungen 1973–1985, 1987). Avtobiografija (tri knjige): Rešeni jezik (Die gerettete Zunge, 1977; sl. 1998), Plamenica v ušesu (Die Fackel im Ohr, 1980; sl. 2001), Igra oči (Das Augenspiel, 1985); 1981 Nobelova nagrada.

Sorodna gesla: Beckett, Samuel | nemška književnost


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek