Jaspers [jáspers], Karl (Theodor), nemški filozof, *23.2.1883 Oldenburg, †26.2.1969 Basel; po študiju psihiatrije znanstvena raziskovalna praksa (Splošna psihopatologija, Allgemeine Psychopatologie, 1913); nato se je pod Diltheyevim, Husserlovim in Vebrovim vplivom začel ukvarjati s filozofijo, ki je ni več pojmoval kot teoretski sistem, ampak kot živo prakso »usmerjenosti v svet« in kot »osvetlitev eksistence« (Filozofija, Philosophie, 1932). Povezovalna točka osvetlitve eksistence je transcendenca, ob njeni nespoznatnosti pa spodleti vsakemu znanstvenemu mišljenju. V izkušnji mejnih položajev, kot so smrt, krivda, trpljenje in zgodovinskost tubiti, jo je mogoče občutiti kot svetlobni žarek, ki povezuje vse bivajoče. Ob odsotnosti religije in stare metafizike transcendenca ni objektivirana v bogu, biti ali ideji, temveč ostaja večpomenska »šifra« (perihontologija). Jaspers se od sorodnih predstavnikov filozofije eksistence, S. Kierkegaarda in J. P. Sartra, razlikuje po navezovanju eksistencialne izkušnje na komunikacijo, ki je mogoča zgolj v individualni in politični svobodi.
Druga dela: Psihologija svetovnih nazorov (Psychologie der Weltanschauungen, 1919, 61971), O resnici (Von der Wahrheit, 1947, 21958), Filozofska vera (Der philosophische Glaube, 1948; sl. 1999).
Dostopnost