proza [latinsko], metrično nevezana govorna oblika, blizu običajnemu (prozaičnemu) načinu vsakdanjega govora; z jezikovnim ritmom in melodijo, izbiro besedišča, stavčno zgradbo in retoričnimi figurami se povzdigne v umetniško prozo ali retoriko; ob močni ritmizaciji preide v ritmizirano prozo in svobodni verz; s ponavljanjem enakozvočnih besed nastane rimana proza. Književne prozne zvrsti: roman, novela, povest, kratka zgodba, esej, umetn(išk)o pismo in literarni dnevnik, spomini, pravljica, basen, govor, pridiga, dalje tudi filozofska in znanstvena proza (predvsem zgodovinska dela).