aberacija [latinsko, ‘odklon’],
1. astronomija: majhen, navidezen premik vesoljskega telesa; odkril J. Bradley 1728. V času, ki ga potrebuje svetloba za pot po daljnogledu, se daljnogled zaradi gibanja Zemlje premakne. Zato slika zvezde S ni na sredini vidnega polja M, temveč v točki M'. Ta premik odstranimo, če daljnogled nagnemo za dodatni kot, aberacijski kot, α. Zdi se, kakor bi se zvezda premaknila v S'. Dnevna aberacija nastane zaradi vrtenja Zemlje (na ekvatorju je α = 0,32", na polu α = 0); letna aberacija je posledica kroženja Zemlje okoli Sonca (aberacijska konstanta α = 20,41796"), sekularna aberacija nastane zaradi gibanja Osončja v Galaksiji.

Sorodna gesla: astrometrija | astronomija | Bessel, Friedrich Wilhelm | Bradley, James | Küstner, Friedrich Karl | lega
2. fizika: napake preslikave.
3. biologija: odstopanje od norme v videzu, vedenju ali genomu živali ali rastline.

Sorodna gesla: genom | konstitucija | vedenje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek