Delos (Dilos), neobljudena granitna skalnata otoka v grških Kikladih v Egejskem morju: Veliki Delos (Megali Delos), 17 km2 (antična označitev Rheneia); na Malem Delosu (Mikra Delos), 3 km2 (antični Delos), v starem veku pomembna Apolonov in Artemidin tempelj.
Zgodovina: začetek kulta v mikenski dobi (2. tl. pr. n. š.), vrhunec v 7./6. st. pr. n. š. kot središče jonske amfiktionije. V 5. st. sedež atiške pomorske zveze; velike gradnje pod helenističnimi kralji. 166 pr. n. š. s posredovanjem Rima svobodno pristanišče (pod atensko oblastjo) in najpomembnejše prekladališče za v. Sredozemlje, posebej po uničenju Korinta kot trga s sužnji. V Mitridatovih vojnah (69 pr. n. š.) porušen; v 2. st. n. š. opustel; vnovičen zgodnjebizantinski vzpon (6.–8. st.). Izkopavanja od 1873.