magnetna leča, sklop elektromagnetov in tuljav, v katerih tok ustvari krožno simetrično magnetno polje. Na gibajoče se električno nabite delce (npr. elektrone) deluje kot zbiralna leča v optiki. Goriščno razdaljo magnetne leče lahko spreminjajo s spreminjanjem električnega toka v tuljavah. Uporablja se npr. v elektronskem mikroskopu, pospeševalnikih delcev.

Sorodna gesla: elektronska optika | elektronski mikroskop | goriščna razdalja | optika | pospeševalnik delcev | sevanje beta


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek