totalni odboj (popolni odboj), pojav, ki nastopi pri valovanjih (radijski valovi, rentgenski valovi, svetloba, zvok, elastični valovi), ko prehajajo z območja z manjšo na območje z večjo hitrostjo valovanja. Pomemben je totalni odboj svetlobe na mejni plasti med optično gostejšo in optično redkejšo snovjo (npr. steklom in zrakom): dokler svetloba vpada pod majhnimi koti, se na meji lomi (lom) od vpadne pravokotnice. Ko vpadni kot doseže vrednost mejnega kota totalnega odboja α, potuje lomljena svetloba po mejni ploskvi, pri večjih kotih pa se odbije (odboj) nazaj v snov (lomni zakon). Mejni kot je odvisen od razmerja med lomnima količnikoma obeh snovi.