ribji mehur,
1. zoologija: organ večine rib kostnic; nastane kot dorzalni privesek črevesa; izvira iz filogenetsko starejših pljuč; rabi predvsem kot organ za ravnotežje (hidrostatični organ); obseg ribjega mehurja se lahko spreminja; na ta način prilagaja specifično težo ribe specifični teži vode; pri višjem vodnem tlaku (v večjih globinah) količina plina (zraka) v ribjem mehurju raste, pri nižjem se zmanjšuje.

Sorodna gesla: kostnice | pljuča | pritlikavi krapovci
2. umetnost: okrasni motiv v obliki ribjega mehurja oz. kroga, ki prehaja v usločeno konico; pogosto uporabljen v keltskem in irsko-anglosaškem knjižnem slikarstvu in nato v gotskem arhitekturnem okrasju (krogovičje), značilen za francoski poznogotski slog flamboyant.

Sorodna gesla: flamboyant | knjižno slikarstvo | krogovičje
3. živilska tehnologija: posušena notranjost ribjega mehurja, ki so ga posebej pripravljenega uporabljali kot čistilo za kakovostna bela vina. Ker je bila priprava zamudna, je to čistilo, čeprav je bilo učinkovito, zgubilo svoj pomen.

Sorodna gesla: destilacija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek