gramofonska plošča, okrogla plošča iz umetne mase na osnovi vinila (včasih šelak) za zapis zvoka. Na klasični gramofonski plošči so zvočna nihanja zapisana na spiralasto brazdo, katere globina (oz. odklon) se spreminja v skladu z jakostjo zapisanega zvoka. Po brazdi drsi igla, ki se giblje in trese tako, kakor ji narekuje vrez v brazdi, njeno mehansko gibanje pa se v gramofonski glavi pretvori v električni signal. Starejše gramofonske plošče so se vrtele s hitrostjo 78 obratov v minuti, novejše longplay plošče pa s 331/3 obratov na minuto. Z zmanjšanjem hitrosti vrtenja, ožjo brazdo in variacijo razmika med brazdami v odvisnosti od zvočne jakosti so podaljšali čas igranja plošče (do pribl. 30 minut na stran). Za reprodukcijo zvoka rabi gramofon. Pri stereoploščah sta v brazdo hkrati vtisnjena dva zvočna zapisa, ki sta med seboj pravokotna, glede na površino plošče pa pod kotom 45°. Pri reprodukciji se nihanje bralne igle razdeli v dve smeri, ki se v glavi pretvorita v dva ločena električna signala in dvokanalno reproducirata (stereofonija). Za izboljšanje razmerja signal/šum vrezovalni stroj pri zapisu poudari visokofrekvenčni del signala in ga vreže močneje kakor nizkofrekvenčnega. Pri reprodukciji se v korekcijskem predojačevalniku jakost vseh delov spektra znova izenači (RIAA-korekcija). 1979 so v javnosti prvič predstavili digitalno gramofonsko ploščo, ki je na trg prišla 1982. Pri tej plošči so zvočna nihanja pretvorjena v digitalno obliko in s tehniko PCM v obliki digitalnih impulzov nanesena na ploščo. Digitalne plošče imajo v primerjavi s klasičnimi (analognimi) znatno večji dinamični obseg, manj motečih šumov, boljšo zaščito proti mehanskim poškodbam, ob tem pa so produkcijski stroški zaradi zmanjšanja plošče manjši. Pri kompaktni plošči (angleško Compact Disc, CD), ki sta jo razvili podjetji Philips in Sony, signal na plošči brez dotikov otipava laserski žarek; sledi v ploščo vtisnjenim poglobitvam in jih pretvori v signale. Premer plošče je 12 cm, čas igranja do 72 minut. Korak naprej so znova vpisljive in izbrisljive digitalne plošče z imenom MOD (Magneto-Optical Disc), razvite pri podjetju Tomson.
Dostopnost