sinhronizacija [grško], 1. splošno:usklajevanje časov razl. dogajanj, skupine ur, začetka več procesov.
Sorodna gesla: regulacija2. film:usklajevanje (vnaprej posnetega) govora ali petja z gibanjem ustnic na filmu, posnetim pozneje.
Sorodna gesla: playback | zvočni film3. strojništvo:pri zobniških parih (npr. v menjalniku) usklajevanje hitrosti vrtenja zobnikov, preden se spojita. Počasnejši zobnik (ki je še v prostem teku) torna sklopka pospešuje, vse dokler ne doseže obodne hitrosti drugega zobnika.
Sorodna gesla: zobnik4. elektrotehnika:1) usklajevanje elektrarn, priključenih na skupno omrežje. Ena izmed njih je izbrana za referenčno; po njej se ravnajo preostale. 2) v elektroniki postopek za usklajevanje nihanja dveh oscilatorjev. S sinhronizacijskimi impulzi oba oscilatorja prisilijo, da začneta nihati v istem trenutku. Npr. pri televizijskem prenosu je del signala (sinhronizacijski impulzi) namenjen preskoku žarka na začetek nove vrstice in nove strani, del pa uskladi sprejemnikov oscilator z oddajnikovim.
Dostopnost