albedo [latinsko albus, ‘bel’], razmerje med odbitim in vpadlim sevanjem na neko površino. Iz albeda je mogoče sklepati na sestavo: za lavo je albedo pri svetlobi 0,05, za površje Merkurja 0,06, Lune 0,07, Zemlje 0,28, Venere 0,61, oblakov 0,7 in snega ok. 0,9.

Sorodna gesla: planetarni albedo | sevanje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek