Bhagavadgita [sanskrtsko, ‘pesem vzvišenega’], eden izmed svetih spisov hinduizma; povzetek naukov, kakršni so značilni za Upanišade, ki jih Krišna daje svojemu sogovorniku Ardžuni; vključen v šesto knjigo Mahabharate. Krišna nakaže tri poti odrešenja: predana ljubezen do boga (bhakti), delovanje v skladu z dolžnostmi, ne glede na plačilo (sledenje dharmi), in doseganje najvišjega spoznanja z meditacijo in askezo (joga). V središču pesnitve je razodetje vesoljnega boga Višnuja (Krišne), v katerega telesu se Ardžuni razkrije celovitost kozmosa.

Sorodna gesla: bhakti | dharma | Hare Krišna | indijska filozofija | joga | Krišna | Mahabharata | Šankara | Upanišade | vedanta | Višnu


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek