dadaizem, mednarodno gibanje v književnosti in likovni umetnosti, izšlo iz Cabareta Voltaire; pozneje ustanovljene svoje skupine v Parizu (F. Picabia), Berlinu (radikalno, anarhistično dadaistično gibanje predstavnikov R. Huelsenbecka, W. Mehringa, J. Heartfielda idr.), Kölnu in Hannovru (K. Schwitters), po 1922 zamrlo. Utemeljitelji dadaizma so mdr. romunski pisatelj T. Tzara, nemška pisatelja R. Huelsenbeck in H. Ball ter alzaški slikar in kipar H. Arp. Pojem dadaizem je umetna beseda, izpeljana iz otroške govorice; dada pomeni v francoščini ‘konjiček’. Dadaizem je nastal iz protesta zoper meščansko družbo in tedanjo estetiko; samega sebe je razumel kot protest proti preživelim meščanskim konvencijam. Iz umetniškega snovanja je izključil logične povezave, v besedi, sliki in zvokih uporabljal tehniko montaže. Predhodnik nadrealizma, nekaterih smeri moderne umetnosti (fluxus, happening, procesualna umetnost) in konkretne poezije.
Dostopnost