kakavovec (Theobroma cacao), tropska kulturna rastlina iz družine kakavovčevk; do 20 m visoko drevo je razširjeno predvsem v Srednji in Južni Ameriki; gojijo ga na plantažah (10 m visoka drevesa); zimzeleni, jajčasti in mehurjasti listi; neposredno iz stebla ali starejših poganjkov poženejo majhne skupine drobnih belih cvetov (kavliflorija). V rdečih ali rumenih plodovih, podobnih melonam in dolgih do 20 cm, je 30–60 semen grenkega okusa (kakavova zrna); vsebujejo 40–50 % maščobe (kakavovo maslo), 15 % beljakovin, 8 % škroba in 1,4 % teobromina (3,7-dimetilksantin, kofeinu soroden purin). Iz kakavovih zrn pridobivajo kakav, čokolado itd. Zrna izločijo iz plodov, prevrejo, posušijo, pražijo, oluščijo in zmeljejo v kakavovo testo, iz katerega iztisnejo kakavovo maslo, preostanek zmeljejo v kakavov prah. Iz kakavovega testa izdelujejo čokolado; kakavovo maslo je osnova za kozmetične pripomočke (mila, kreme). Kakavovec so gojili že Azteki, kakavova zrna so uporabljali tudi kot plačilno sredstvo.
Dostopnost