morska voda,
1. kemija: vodna raztopina soli, ki vsebujejo predvsem elemente klor, natrij, magnezij, žveplo, kalcij, kalij, brom in ogljik. Poleg vodika in kisika so v morski vodi doslej dokazali 73 elementov, nekatere v zelo majhnih količinah (t. i. mikroelementi, mdr. srebro, nikelj, zlato, uran). Gostota morske vode je odvisna od temperature, slanosti in tlaka. V nasprotju z destilirano vodo ima morska voda največjo gostoto pri temperaturi pod 0 °C. Vsebnost soli znižuje tudi ledišče morske vode.

Povprečna sestava morske vode
Podatki v težnostnih odstotkih.

kisik 85,8
vodik 10,67
kot voda 96,47
klor 1,9
natrij 1,05
magnezij 0,13
žveplo 0,08
kalcij 0,04
kalij 0,038
brom 0,006
ogljik (anorganski in kot CO2) 0,003
stroncij 0,001
silicij 0,0005
bor 0,0004
ogljik (organski) 0,0002
aluminij 0,0001
fluor 0,0001
dušik (kot nitrat) 0,00005
dušik (organski) 0,00003
mineralne snovi in organske sestavine 3,53


Sorodna gesla: razsoljevanje morske vode
2. geografija: dviganje morske vode, vertikalno dviganje morske vode, ko na evfotično območje prihaja mrzla voda s hranilnimi snovmi. Dviganje morske vode je posledica delovanja vetra in Coriolisove sile, predvsem ob z. obalah celin in ob ekvatorju.
Morsko območje, kjer prevladuje dviganje morske vode, obsega le 1 % vse oceanske površine. Ta območja so pomembna za ribolov (ok. 50 % svetovnega ulova rib), npr. pred perujsko obalo, pred sz. in jz. obalo Afrike in pred sz. obalo Severne Amerike.

Sorodna gesla: Coriolisova sila | evfotično območje | morska sol | površinska plast | salinometer


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek