topnost, merilo za sposobnost kakšne snovi za raztapljanje v topilu; fizikalno in kemijsko določena s topnostnim produktom; maksimalna topnost je dosežena, ko nastane nasičena raztopina. Topnost je (ne glede na uporabljeno topilo) odvisna od temperature in se pri večini trdnih snovi veča z naraščanjem temperature, za raztapljanje se porabi največ energije. Topnost plinov se z naraščanjem temperature na splošno zmanjšuje. Raztopina je prenasičena, če vsebuje več raztopljene snovi, kot bi je smela vsebovati v termodinamskem ravnotežju pri določeni temperaturi. Topnost snovi navajamo v gramih ali molih snovi na 100 g topila pri temperaturi 20 °C (pri plinih pri temperaturi 0 °C); kemijska analiza.

Topnost nekaterih trdnih snovi

snov v g na 100 g vode pri 20 °C
srebrov nitrat 215
sladkor 200
amonijev nitrat 192
sečnina 105
natrijev hidroksid 82
kalcijev klorid 74,5
natrijev klorid (kuhinjska sol) 35,9
bakrov sulfat 21
kalcijev sulfat (mavec) 0,2
kalcijev karbonat (apnenec) 1,4 · 10–3
srebrov klorid 1,5 · 10–4


Topnost nekaterih plinov

plin masa prostornina
(g) (l)
amoniak 88 114
vodikov klorid 82,5 52,5
klor 0,73 0,23
ogljikov dioksid 0,2 0,1
kisik 0,004 0,003
ogljikov monoksid 0,002 0,002
dušik 0,001 0,001


Sorodna gesla: kemijska analiza | raztopina | topilo | topnostni produkt | zakon o učinkovanju mas


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek