Komunistična partija Kitajske, edina vladajoča stranka v Ljudski republiki Kitajski; ustanovljena 1921 v Šanghaju iz levo usmerjenega intelektualnega gibanja četrti maj. Sprva so kitajski komunisti tesno sodelovali s KP ZSSR in ta jih je potisnila v zavezništvo s Kuomintangom (od 1924). Ko je Čankajšek pretrgal zavezništvo (1927), je Kuomintang dosegel vojaško premoč in Komunistično partijo Kitajske izrinil iz mest. Da bi se komunisti izognili uničenju, so se podali na dolgi pohod na S in v Šensiju ustanovili socialistično državo. Mao Zedong je postal najpomembnejši voditelj stranke; Komunistična partija Kitajske si je pridobila udarne vojaške temelje. Maove spremembe marksistično-leninističnega nauka (maoizem) so postale teoretična podlaga stranke in se izkazale kot privlačen program za pridobitev kmečkih in mestnih slojev. 1937–45 se je Komunistična partija Kitajske skupaj s Kuomintangom spet bojevala zoper vdor Japoncev; zmaga komunistov v državljanski vojni je 1949 prinesla ustanovitev Ljudske republike Kitajske. Različni pogledi na uvedbo socializma na Kitajskem so po začetnem naslanjanju na sovjetski model izzvali prelom s KP ZSSR 1960 (formalno končan 1989). Tudi znotraj Komunistične partije Kitajske so se vedno znova vrstili spori o pravi poti, rezultati pa so bile – deloma nenadne – spremembe usmeritve stranke (sto cvetov); industrializacija Kitajske je potekala ob velikopoteznih kampanjah (veliki skok). Najusodnejši notranji spopad je bila kulturna revolucija (1966–69), med katero so odstranili zmerno krilo ob Deng Xiaopingu. Po Maovi smrti (1976) je Dengova reformna skupina hitro uveljavila moč proti radikalnemu krilu ob Maovi vdovi Jiang Qing (tolpa štirih). Sledilo je reformno obdobje z omejeno demaoizacijo (od 1978); voditelji v tem obdobju so bili: predsedniki stranke Hua Guofeng (1976–81), Hu Yaobang (1981–87) in Zhao Ziyang, ki je bil 1989 po zatrtju demokratičnega gibanja razrešen; njegov naslednik je postal Jiang Zemin. Komunistična partija Kitajske je oblast obdržala do danes, od 16. kongresa (2002) jo vodi Hu Jintao. Komunistična partija Kitajske kot poprej samostojno vlada, sicer pa njena tovrstna vloga ni utemeljena v ustavi. S sprejetjem statuta (1982) je množična Komunistična partija Kitajske (2002 več kot 66 mln. članov) svojo zgradbo spet močno prilagodila tradicionalnemu komunističnemu načelu »demokratičnega centralizma«. Politične smernice še naprej oblikuje stalni odbor politbiroja (2002: devet članov); te smernice so obvezujoče za vse dele stranke in države.
Dostopnost