Bretanja (Bretagne [bretánj]), pokrajina in najzahodnejši polotok Francije, številni globoki zalivi, večinoma iz zelo starih (paleozojskih in predkambrijskih) kamnin, zato, pa tudi zaradi obilice padavin dokaj vlažna; ob obali milo (atlantsko) podnebje. Zgodnja zelenjava in sadje, ribolov, turizem; v notranjosti predvsem živinoreja in poljedelstvo (delno močvirja in goljave).

Zgodovina: zaradi samostojnosti keltskega prebivalstva (Bretonci) je že od nekdaj imela poseben položaj, tudi med vladavino Karla I. Velikega je ohranila samostojnost; v visokem srednjem veku grofija, sprva podrejena normandijskemu vojvodi, 1166 Angliji, po bitki pri Bouvinesu 1214 pa Franciji. 1297 je Bretanja postala vojvodina (glavno mesto Rennes), 1532 pripadla francoski kroni, vendar je do francoske revolucije obdržala posebne pravice (mdr. provincialne stanove); med revolucijo številni kraljevi privrženci (t. i. chouani). Bretonski jezik je star keltski jezik, se je v številnih pokrajinah ohranila vse do danes.

Sorodna gesla: anžujsko kraljestvo | Armorika | Belle-Île | Bouvines | Bretonci | bretonski jezik | francoska revolucija | Gavr'inis | Karel I. Veliki | Ouessant | provincialni stanovi | Rennes


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek