Homo sapiens neanderthalensis (Homo neanderthalensis, neandertalec), živel v medledeni dobi riß/würm in prvem stadiju würma pred 150.000 do 35.000 leti. Imenuje se po najdbi (1856) v Neandertalu pri Düsseldorfu. Značilnosti: dolga in nizka lobanja z izrazitima nadočesnima lokoma, ki sta spojena v torus; zatilje dolgo in izbočeno, nosna odprtina široka, nos dvignjen iz obraza; celoten obrazni del širok in pomaknjen naprej; obradek na spodnji čeljustnici nakazan, čeljust pa tako dolga, da leži tretji kočnik nekoliko pred pokončno vejo spodnje čeljustnice; lična vdrtina ni izražena. Po opisanih morfoloških znakih se razlikuje od modernega človeka (Homo sapiens sapiens). V z. Evropi je bil neandertalec krepke in robustne postave, kljub temu pa je bil nekoliko manjši od mlajših oblik človeka (t. i. »klasični« neandertalec); na Bližnjem vzhodu so bili neandertalci približno enako veliki kot Homo sapiens in manj čokati. V nekaterih starejših najdbah (tj. najdbah iz medledene dobe riß/würm: Gibraltar, Krapina, Saccopastore) je bolj podoben arhaičnemu Homo sapiensu. Imenujejo ga predneandertalec ali zgodnji neandertalec. Najpomembnejša najdišča: Neandertal pri Düsseldorfu (Nemčija) 1856, Ehringsdorf (Nemčija) 1914–25, Spy (Belgija) 1886, La Chapelle-aux-Saints (Francija) 1908, La Ferrasie (Francija) 1909–12, Le Moustier (Francija) 1908, La Quina (Francija) 1908–21, Saint-Césaire (Francija) 1979, Monte Circeo (Italija) 1939, Bañolas (Španija) 1887, Krapina (Hrvaška) 1899–1905, Gánovce (Češka) 1926, Kiïk Koba na Krimu (Ukrajina) 1924, Tešik Taš (Uzbekistan) 1938, Amud (Izrael) 1962, Tabun na gori Karmel (Izrael) 1929–34, Shanidar (Irak) 1952–60, Jebel Irhoud (Maroko) 1962–68.
Dostopnost