pripor, na podlagi obrazloženega pisnega sklepa sodišča začasen odvzem prostosti obdolžencu v kazenskem postopku; odredi se, če je osumljen kaznivega dejanja, za katero je mogoče izreči 20 let zapora, če obstaja nevarnost, da bo pobegnil, se skrival (begosumnost), če ni mogoče ugotoviti njegove istovetnosti, če bi lahko oviral preiskavo tako, da bi uničil sledove kaznivega dejanja ali vplival na priče in udeležence (koluzijska nevarnost), če obstaja nevarnost, da bo ponovil ali dokončal kaznivo dejanje (iteracijska nevarnost). Priprtega mora sodišče takoj zaslišati in mu določiti zagovornika (zagovornik po uradni dolžnosti), če si ga ne izbere sam. V preiskavi lahko traja pripor največ šest mesecev, za lažja kazniva dejanja tri mesece, po vložitvi obtožbe pa še največ dve leti. V skrajšanem postopku se pripor lahko odredi le, če obstaja očitna nevarnost, da bo pobegnil, ali bojazen, da bo ponovil ali storil kaznivo dejanje s prvinami nasilja, za katero je mogoče izreči najmanj dve leti zapora; pred vložitvijo obtožnega predloga lahko traja pripor največ osem dni. Zoper sklep o odreditvi in podaljšanju pripora se je mogoče pritožiti, vendar pritožba ne odloži izvršitve. O priporu je treba obvestiti družino priprtega in organ socialnega varstva, če je treba poskrbeti za otroke ali druge družinske člane priprtega. Ravnanje s priporniki nadzoruje predsednik okrožnega sodišča. Čas, prebit v priporu, se všteje v izrečeno kazen. Poleg rednih pripornih razlogov je lahko razlog za pripor do enega meseca tudi izmikanje obdolženca glavni obravnavi.
Dostopnost