modulacija [latinsko], 1. glasba:prehod iz enega tonskega načina v drugega s spremembo akorda, npr. toničnega trizvoka v G-duru (g–h–d) v dominantni trizvok v C-duru. Modulacije so lahko diatonične, enharmonske in kromatične. Izhodiščni in sklepni tonski način sta določena s kadencama.
Sorodna gesla: fuga | kadenca | nauk o harmoniji | neapeljski sekstakord | zmanjšani intervali2. tehnika:spreminjanje visokofrekvenčnega nihanja ali pulza (niza impulzov) v skladu z vrednostjo nizkofrekvenčnega signala. V radijski tehniki posebej modulirajo visokofrekvenčna nihanja; oddajajo jih prek anten kot elektromagnetna valovanja (nosilne frekvence); pri tem na teh valovih kot informacijo prenašajo namodulirane nizkofrekvenčne signale, ki jih samih po sebi ni mogoče oddajati. Najpreprostejši način modulacije je oddajno tipkanje za telegrafijo; pri tem se brezžični oddajnik vključuje in izključuje v skladu s črticami in pikami Morsejeve abecede. Pri amplitudni modulaciji (AM), posebej za prenos govora (telefonija) in tonov (npr. radio) na dolgih, srednjih in kratkih valovih, se amplituda valovnega niza spreminja glede na trenutne vrednosti nizkofrekvenčnega signala, in sicer tako, da se dovaja mrežici oddajne elektronke sočasno z visoko frekvenco in ustrezno spreminja prednapetost na mrežici (mrežna modulacija), ali pa tako, da se spreminja anodna napetost oddajne elektronke s transformatorjem, na katerega je priključena nizka frekvenca ojačevalnika (anodna modulacija). Demodulacija za ponovno dobivanje informacije na sprejemni strani poteka z enostavnim usmerjanjem. Pri frekvenčni modulaciji (FM), posebej pri ultrakratkih valovih, se frekvenca nosilnega vala na oddajni strani spreminja v skladu z nizkofrekvenčnim signalom navzgor ali navzdol od ničelne vrednosti. Za demodulacijo so potrebna posebna vezja, npr. diskriminator, ki načeloma delujejo kot nihajni krog; frekvenčno modulirano nihanje povzroči prek ene od resonančnih stranic teh vezij nizki frekvenci ustrezno spremembo amplitude. Fazna modulacija, pri kateri se ustrezno nizki frekvenci spreminja trenutni fazni položaj visokofrekvenčnega nihanja, je posebna vrsta FM. Pri sodobnih postopkih impulzne modulacije oddajnik v hitrem zaporedju odda posamezne visokofrekvenčne impulze. Informacijo, ki se prenaša, je mogoče namodulirati kot količino posameznih impulznih valovnih nizov (pulznoamplitudna modulacija, amplitudnopulzna modulacija, PAM), kot njihovo trenutno frekvenco (pulznofrekvenčna modulacija, PFM), kot položaj posameznih impulzov v časovnem rasterju (pulznopoložajna modulacija, PPM) ali kako drugače kodirano (tehnika PCM). Impulzno modulacijo uporabljajo mdr. tudi pri prenosu prek usmerjenih radijskih zvez. Pri enostranski pasovni modulaciji se v oddajniku uduši eden od obeh stranskih pasov, ki nastaneta pri seštevanju visoke in nizke frekvence, da bi dobili manjšo pasovno širino oddajnika. Pri enostranski pasovni modulaciji z dušenim nosilcem (angleško SSSC) se na oddajni strani uduši tudi nosilni val in se prenaša samo en stranski pas, za katerega je potem na voljo celotna izhodna moč oddajnika.
Dostopnost