sindikati, združenja delojemalcev za povečanje pogajalske moči nasproti delodajalcem, zastopanje skupnih stanovskih interesov, predvsem izboljšanje delovnih razmer (delovnega časa, delovnega varstva, varstva pred odpuščanjem ipd.) in višine plač. Sindikati se pogajajo o kolektivnih pogodbah z delodajalci, v katerih poskušajo doseči predvsem višje izhodiščne plače – tudi tako, da grozijo s stavkami; sindikati se zavzemajo tudi za pravice svojih članov v primeru bolezni, starosti in brezposelnosti in jih zastopajo pred delovnimi sodišči. Sindikati so lahko splošni ali panožno organizirani. V Sloveniji sta se delavsko gibanje in sindikalizem do prve svetovne vojne razvijala v avstrijskem in nato do 1990 v jugoslovanskem okviru. 1988 so nastali prvi neodvisni sindikati na Ptuju; marca 1990 je bila ustanovljena pomembna nova konfederacija Neodvisnost, politične spremembe in osamosvojitev nekaterih panožnih sindikatov (vzgoje, izobraževanja in znanosti – SVIZ, zdravstva in socialnega varstva – SZSVS, papirničarjev in grafikov – Pergam, policistov, zdravnikov – Fides idr.) pa je tudi staro monopolno Zvezo sindikatov Slovenije delno preobrazila; sledila je tudi sprememba imena v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Staro sindikalno premoženje še ni razdeljeno, v preostalem pa se slovenski sindikati zgledujejo po sindikatih zahodnoevropskih držav; s temi se tudi povezujejo. Veliko članov sindikatov, sklepanje kolektivnih pogodb in socialnih sporazumov ter ustanovitev tristranskega ekonomsko-socialnega sveta so utrdili vlogo sindikatov, čeprav ta zakonsko še ni povsem urejena.
Dostopnost