iskra, kratkotrajna razelektritev skozi v normalnih razmerah neprevoden plin (posebej zrak), razelektrenje v plinu; iskra nastane tedaj, ko postane električno polje med dvema napetostnima elektrodama tako močno, da ionizira plinske molekule (ion); tako nastanejo nosilci elektrine, ki povzročijo izpraznitev. Med elektrodama nastane proga ioniziranega plina, ki se ob nadaljnjem prehodu toka tako močno segreje, da plin zažari in seva predvsem ultravijolično svetlobo. Hitro segrevanje povzroča ustrezni raztezek in s tem tlačni val, ki se pri šibkih iskrah sliši kot prasketanje, pri močnih pa kot pok (grmenje pri streli). Na tej progi iskre pride večinoma do več zaporednih praznitev; to povzroča oddajanje elektromagnetnih valov. Če se z iskro električni naboj ne izravna, razelektrenje traja daljši čas in tako nastane električni oblok. Za začetek iskre je potrebna minimalna prenapetost, ki je odvisna od vrste plina, tlaka, oblike in oddaljenosti elektrod. Pri mehanski prekinitvi (»odpiranje«) električnega tokokroga nastane pojav iskrenja na mestu prekinitve. Temelji na inducirani napetosti, do katere pride zaradi razpada magnetnega polja, in povzroča postopno uničenje kontaktov (zažiganje). Pojav se omili z vzporedno priključitvijo kondenzatorja, pri močnostnih stikalih z oljno kopeljo (oljno stikalo).
Dostopnost